nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Njegov materni jezik je bil po vsej verjetnosti aramejski, vendar se je šolal na grških šolah, verjetno na eni retorskih šol v Joniji, in je grščino dovršeno obvladal. Deloval je na sodiščih, več let pa je preživel kot uspešen potujoči govornik v Grčiji, Italiji in Galiji in je brez dvoma znal latinsko, o čemer priča ne le njegov spis O jezikovnem spodrsljaju pri pozdravljanju, temveč tudi dejstvo, da je v starejših letih opravljal državno službo: pri upravniku Egipta je bil nadzornik obveščevalne službe (archistator praefecti Aegypti). Bil je v Rimu, kar je razvidno iz spisa O Nigrinu, potoval je ob Padu, kar omenja v delu O jantarju ali O labodih; o njegovih potovanjih po Galiji priča predavanje Herakles, v katerem Lukijan opisuje nenavadno upodobitev Herakla, ki jo je videl pri Keltih: starec s kijem v desnici in lokom v levici, s preluknjanim jezikom, s katerim smehljaje se vodi na zlatih in jantarnih verigah celo množico ljudi, ki mu
rade volje sledijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani