nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Podobna literarna mnenja o grških in rimskih piscih pozneje najdemo pri Kvintilijanu (Inst. 10,1). Vrsta študij je posvečenih posameznim govornikom (npr. Liziji, Izokratu, Izaju, Demostenu) in izvira iz njegovega dela O starih govornikih, ki je deloma izgubljeno; v predgovorih zavzame stališče proti »azijanski« retoriki in se zavzema za atiško, za katero meni, da bo v rimskih krogih vladajočega razreda, ki naj bi ga odlikoval dober okus, nedvomno prevladala. Govorništvo je bilo v avgustejskem času zelo priljubljeno v Rimu, bilo je javno in v latinščini ter namenjeno širokemu krogu poslušalstva tudi iz nižjih razredov, medtem ko je zgodovinopisje, katerega publika so bili predvsem izobraženci, nadaljevalo grško tradicijo in grški jezik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani