nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Čas 1. stoletja pr. Kr. in po Kr. je pomenil razcvet rimskega zgodovinopisja, ki je s, Salustijem, in Tacitom doseglo svoj vrh. Rimljani so bili ljudstvo, katerega zavest je temeljila na tradiciji; imeli so smisel za zgodovino, ki pa je izviral predvsem iz praktičnih političnih motivov. Sočasne grško pisane zgodovine so za temi deli zaostajale in zanimivo je, da so tudi v času pozne republike in zgodnjega principata (druga polovica 1. stoletja pr. Kr. in začetek 1. stoletja po Kr.) med grškimi zgodovinami sprva prevladovale univerzalne zgodovine; njihovi avtorji so bili Strabon iz Amaseje, iz Damaska, Timagen iz Aleksandrije. Halikarnaški je približno v istem času napisal Rimske starožitnosti. 2. stoletje pomeni za rimsko zgodovinopisje zaton, za sočasno grško pa ponovni vzpon; mnogo zgodovinarjev je namreč izviralo z grškega vzhoda, od koder so prišli v Rim in v službi rimskih vladarjev dosegli visoke časti in službe; nekaj jih je postalo tudi rimskih senatorjev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani