nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
V obdobju arhaizma[309] je bilo zanimanje za Antipatrovo delo znova obujeno; med drugim se je nanj opiral Avel Gelij, po mnenju cesarja (Publius Aelius Hadrianus 117‐138) pa je Antipater kot zgodovinar presegel celo Salustija.
Med zgodovinopisci tega obdobja (2. stoletje pr. Kr.) velja omeniti tudi Gneja Gelija (Cnaeus Gellius), pisca Analov, ki so po omembah pri kasnejših avtorjih obsegali vsaj 97 knjig;[310] po fragmentih sodeč so bili Anali zelo učeno delo, v katerem se je zrcalilo avtorjevo živo zanimanje za vprašanja, kot so npr. izvor abecede, medicine ipd.
Najbolj markanten ustvarjalec te dobe je brez dvoma Antipater, ki je pozitivni odnos do zgodovinske resnice do tedaj najučinkoviteje združil z zavzetostjo za umetniške elemente v prozi, zato ni pretirana ocena, da gre za prvega »pravega« pisca med zgodovinarji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani