nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Politično je bil Azelion vnet demokrat in je gojil tesne stike s Scipionovim krožkom, kjer je spoznal Polibija, kar je najbrž odločilno vplivalo na njegove predstave o pisanju zgodovine. Njegovo delo v štirinajstih knjigah z naslovom Zgodovina (Rerum gestarum libri oziroma kar Res gestae) ni več analistični pregled snovi ab urbe condita[301] do sodobnosti, temveč je sestavljeno po »historičnem« principu ‐ pisec ne opisuje več oddaljenih dogodkov, ki jih osebno ni mogel podrobneje spoznati, temveč dogodke polpretekle zgodovine, ki jih je sam doživel (pribl. 146‐91 pr. Kr.), ali pa jih je spoznal po pripovedovanju. Azelion je tako najbrž hote oziroma zavestno uvedel nov zgodovinopisni način pisanja, ki se je morda napovedoval že pri njegovih nekoliko starejših sodobnikih (npr. pri zgoraj omenjenem Gaju).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani