nova beseda iz Slovenije

Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:





Avel Postumij (Aulus Postumius Albinus) je bil prelomnega leta 155 pr. Kr., ko so prišli v Rim trije znani grški filozofi, peripatetik Kritolaos, akademik Karnead in stoik Diogen, na položaju pretorja. Leta 151 ga srečamo na položaju konzula, po padcu Korinta leta 146 je bil tudi član senatne komisije, ki je urejala ustanovitev nove province. Cicero o njem poda sodbo, da je bil učen in tekočega, lepega jezika,[290] Polibij pa, da je bil brbljav (39,12,1).



Med pripadniki starejše generacije analistov bi lahko omenili še vrsto imen, npr. Publija Scipiona (Publius Cornelius Scipio), sina slavnega Scipiona Afričana, o katerem Cicero pravi, da je napisal »zgodovino v grškem jeziku, prav prijetno branje«, in Acilija (Caius Acilius), senatorja, ki je leta 155 tolmačil govore že omenjenih grških filozofov Karneada Kritolaja in Diogena, vendar je o posameznih avtorjih znanega le malo ‐ včasih ne več kot skromna notica.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA