nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Za svoje delo, ki se začne s prihodom v Italijo (začetek Rima je postavil v leto 747), je kot vir poleg analov uporabljal tudi zasebno kroniko in arhive imenitnih rimskih družin, brez dvoma pa je za sodobne dogodke pisal tudi po avtopsiji; v (mitoloških) poglavjih o ustanovitvi Rima pa se je naslonil na grškega zgodovinarja Diokla.[289]
Piktorjevo delo je služilo več kasnejšim piscem kot razmeroma zanesljiv vir, med drugim Polibiju, Halikarnaškemu in. Polibij je v svoji zgodovini zanj našel pohvalne besede, češ da gre za pisca, ki mu velja (sicer ne brez dvoma) zaupati (3,9,5), vendar mu očita tudi pristranskost pri pisanju, za kar pa ‐ zlasti v primerjavi z zgoraj omenjenim grškim zgodovinarjem Filinom, ki je pisal na kartažanski strani ‐ najde tudi razumevanje (1,14,1‐3).
Piktorjev sodobnik Cincij Aliment (Lucius Cincius Alimentus) je svoj ustvarjalni vrhunec dosegel na prelomu 3. in 2. stoletja pr. Kr.; podobno kot Fabij Piktor je opravljal
pomembne državne službe in se vzpel do položaja pretorja ‐ leta 210 je, kot izvemo pri (26,23,1), upravljal Sicilijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani