nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Grščina je bila namreč lingua njihove dobe; v tem jeziku so tudi zgodovinarji kartažanskega tabora pisali svoja (tendenciozna) dela, ki so dosegla »svetovno« javnost. V tem svetovnem jeziku so morali potemtakem ustvarjati tudi sami, če so želeli, da ta javnost dobi pravi vtis o njihovi (rimski) preteklosti, o exempla maiorum Romanorum, do katere so sami imeli tako privzdignjen odnos. Razumljivo je torej, da so prvi analisti svoja dela pripravili vsaj v dveh jezikovnih različicah, grški in latinski; z drugo so naslavljali domačo javnost ali pa je bila grška verzija vsaj kasneje predelana tudi v latinsko obliko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani