nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Najvij je svojo pesnitev sestavil v starem saturnijskem verzu (Enij pa svoje Anale v heksametru), sodeč po kratkih, a razmeroma številnih fragmentih pa so bili začetni spevi posvečeni predvsem mitološki snovi (o Enejevih dogodivščinah); potemtakem niti ni presenetljivo, da je Enij, ki je z uvajanjem nove, sveže metrične forme in bolj (kronološko) sistematično obdelano snovjo Najvija zasenčil in si prislužil sloves očeta rimske poezije. Pesnitvama obeh pesnikov pa je skupno to, da sta nastali v kriznem obdobju rimske države, ki je bila v konfliktu s kartažansko velesilo; tu vsekakor pride do izraza njun gnomični značaj, njuna ambicija, da bi ‐ ne glede na morebitne zgodovinske netočnosti ‐ povzdignila imenitno preteklost. Enij je v deseti knjigi svojih Analov zapisal:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani