nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Zanimivo iztočnico za razmišljanje o razliki med anali oziroma kronologijo ter historía je ponudil že Gelij, ki je zapisal, da naj bi historía vključevala le tiste pretekle dogodke, pri katerih je bil avtor udeležen sam (Zeitgeschichte).[278] Takšno razmišljanje sicer ne vzdrži kritike, vendar nas usmerja k novi misli: historía je delo, pri katerem je avtor z dispozicijo argumentov, z morebitnim opuščanjem za pripoved nebistvenih dogodkov ustvaril svojevrstno interpretacijo materije, ki jo obdeluje; analist pa je dogodke zgolj povzemal, včasih celo povsem nekritično, in se interpretaciji odrekel. Historía je vsaj delno zgrajena okrog ene ali več osrednjih osebnosti, annales pa ne; slej ko prej namreč ostajajo pregled dogodkov, ki so zapuščina celotnega kolektiva protagonistov.
Anali so torej izvirna rimska zgodovinopisna zvrst s specifičnimi lastnostmi; pri tem je treba omeniti, da ni povsem jasno, kateri prozni pisec je
svoje delo prvi dejansko naslovil z izrazom Annales; morda je bil to analist Kasij Hemina (Lucius Cassius Hemina), ki je ustvarjal po letu 146 pr. Kr.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani