nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Prej kot v začudenosti (t thaumázein) nad pojavi v svetu in želji po razumevanju ter razčlenitvi teh pojavov smemo namreč pobudo za razvoj zgodovinopisne dejavnosti v Rimu iskati v čutu za tradicijo; izvirni rimski odnos do preteklosti je odnos do dejanj in zgledov prednikov, katerih voščene podobe (imagines maiorum) so častili v domačih svetiščih. Kakor so zgledi prednikov (exempla maiorum) Rimljanu služili za orientacijo v vsakdanjem življenju, tako je bila naloga zgodovine ohraniti exempla naroda, torej obče, skupne zglede vsega Rima v poduk in zgledno ravnanje vsakomur.
Zasebni odnos do preteklosti se je, kot že rečeno, kazal v obliki voščenih posmrtnih mask (imagines maiorum, gr. eikónes); v navadi je bilo namreč, da so po smrti zlasti tistih prednikov, ki so dosegli kurulske časti, dali napraviti njihove posmrtne maske, ki so jih hranili v posebnih omaricah v domačem atriju.[274] Pod podobo je bilo zapisano ime
prednika, pogosto pa tudi popis njegovih dejanj, državnih služb, ki jih je opravljal ipd.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani