nova beseda iz Slovenije

Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:





Rimska zgodovinopisna tradicija se je razvila iz povsem drugačnih zametkov kot grška; medtem ko je grško zgodovinopisje vzniknilo iz racionalističnega kriticizma, ko so posamezniki iz povsem znanstvenih nagnjenj kritično pretresali mitološko maso v iskanju njenega zgodovinskega jedra (kar je posledično vodilo k osamosvojitvi zgodovine od mita), pa moramo pobudo za razvoj rimskega zgodovinopisja iskati v povsem drugih vzgibih. Prej kot v začudenosti (t thaumázein) nad pojavi v svetu in želji po razumevanju ter razčlenitvi teh pojavov smemo namreč pobudo za razvoj zgodovinopisne dejavnosti v Rimu iskati v čutu za tradicijo; izvirni rimski odnos do preteklosti je odnos do dejanj in zgledov prednikov, katerih voščene podobe (imagines maiorum) so častili v domačih svetiščih. Kakor so zgledi prednikov (exempla maiorum) Rimljanu služili za orientacijo v vsakdanjem življenju, tako je bila naloga zgodovine ohraniti exempla naroda, torej obče, skupne zglede vsega Rima v poduk in zgledno ravnanje vsakomur.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA