nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
S tem Polibij odpre sistematično razpravo o različnih tipih ustavne ureditve,[261] pri katerih razlikuje med tremi poglavitnimi političnimi sistemi: kraljevino (ki pa jo loči od monarhije kot sicer enake, a manj popolne oblike), aristokracijo in demokracijo, ter tremi sorodnimi, »degeneriranimi« oblikami osnovnih ustavnih tvorb, namreč tiranijo, oligarhijo in ohlokracijo. Dopušča pa tudi možnost ustavne ureditve, sestavljene iz prvin treh osnovnih naštetih ustavnih sistemov (he miktè politeía), kakršno najde v Likurgovi ustavi Šparte in ki jo ima obenem tudi za najučinkovitejšo; to idealno mešano ustavo pa je Polibij našel tudi v Rimu in v njej videl poglavitni razlog za njegovo prodornost.
Vse te ustavne ureditve si po Polibiju morajo slediti v naravnem vrstnem redu, in sicer od preprostejših k bolj zapletenim in od »boljših« k »slabšim«: v brezustavnem okolju se mora najprej razviti rudimentarna oblika monarhije, ki
po umetni poti napreduje v kraljevino ‐ ta se po nujnem (naravnem) razvoju sprevrže v tiranijo, ki jo mora nadomestiti aristokracija; aristokracija se mora sprevreči v oligarhijo, le-to pa potem nadomesti demokracija.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani