nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
To namreč izkazuje dejstvo, da je delo potem, ko je V. dal prepisati le dejanja II. in z njim tesno povezane dogodke, štelo le še 15 knjig (T 31). Teopomp je zgodovino razumel zelo široko (v čemer je bil podoben Herodotu) in v njo ni vključeval le političnih in vojaških dogodkov, temveč tudi veliko etnografskega gradiva, geografske in kulturnozgodovinske snovi, podatke, pomembne za zgodovino kultov in verovanj, veliko vsakdanjega, mitološkega (F 381), nenavadnega in čudežnega (thaumásia: npr. pravljični opis čudežne dežele Meropis, F 75c). V Zgodovini je tudi veliko ekskurzov, takšnih, ki opisujejo »čudežne« dogodke in pojave (8. knjiga, F 64‐84), dalje poglavje o atenskih politikih 5. in 4. stoletja (10. knj., F 85‐100), ki kaže, da je Teopomp pri obravnavanju politike upošteval tudi družbeni kontekst.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani