nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
V modernem zgodovinopisju je do nedavna prevladovalo mnenje ‐ ki se deloma opira na Cicerona (Orator 11, 37; toda prim. 20, 68; De orat. 2, 36 ss.) ‐ da je zgodovina izgubila svojo avtonomnost na račun retorike, čeprav Ciceron na drugem mestu priznava, da je odlika zgodovinarja predvsem resnica (Brutus 10, 42; Fam. 5, 12). Plinij poudarja razlike med obema zvrstema (Epist. 5, 8, 9), ki pa sta se vendarle deloma dopolnjevali: govorniki so radi obravnavali primere (exempla) iz zgodovine, zgodovinarji pa so uporabljali stilistiko, da bi ustvarili privlačnejšo pripoved. V okviru vzgojnega sistema je imelo govorništvo vodilni položaj, medtem ko je bilo poučevanje zgodovine ogroženo, vendar ji Polibij priznava prvo mesto pri izobrazbi (bodočih) politikov (1, 1, 2).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani