nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Vzrok za to je bil, da so skrbeli za natančno in dobro uveljavljanje zakonov, ne toliko tistih, ki zadevajo zasebne pogodbe, kot pa tiste, ki zadevajo vsakodnevne opravke; vedeli so namreč, da dobri in pošteni ljudje ne bodo potrebovali številnih pisanih zakonov, ampak se bodo načelno dogovorili in se zlahka zedinili tako v zasebnih kot tudi v javnih zadevah.
Bili so politično zelo dejavni, tako da so se tudi strankarsko prepirali, vendar ne o tem, kateri bodo uničili druge in vladali preostalim, ampak kateri bodo prekosili druge v prizadevanjih za dobro države; zbirali so se tudi v političnih klubih, a ne zaradi lastnih oristi, ampak zavoljo koristi ljudstva.
Enako so urejali odnose z drugimi državami: so spoštovali, ne pa jih prezirali, prepričani, da jim je treba poveljevati, ne pa jih tiranizirati; bolj so si želeli, da bi jih naslavljali z »voditelji« kot z »vladarji« in da bi jih imenovali »rešitelji«, ne pa »pogubitelji«;
naklonjenost držav so si pridobivali z izkazovanjem dobrote, ne pa z nasilnim uničevanjem, dana beseda je takrat veljala več kot danes velja prisega; menili so, da se je treba dogovorov držati kot da gre za nujo, pri uveljavljanju oblasti niso bili tako prevzetni, kot so bili ponosni na preudarno življenje; bili so mnenja, da je prav, da je njihovo mnenje do šibkejših enako kot mnenje močnejših do njih samih, domača mesta so imeli za svoje države, Grčijo pa je bila zanje skupna domovina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani