nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Kar se tiče sodobnih raziskovalcev, pa Cornford ob relevantnem poglavju v drugi knjigi (o nastanku države) nasprotno poudari, da Platon ne opisuje zgodovinskega razvoja katere koli dejansko obstoječe države, temveč analizira družbo v grški mestni državici, v kakršni je živel sam, tako, da jo razčleni na dele, ki ustrezajo glavnim potrebam v človeški naravi; njihovo zaporedje je logično in ne zgodovinsko.[161] To podkrepi z opombo, da v Zakonih Platon poda drugačen prikaz ‐ tam namreč pravi, da so civilizacijo pogosto uničile naravne katastrofe, in izvaja njen razvoj iz preproste pastirske stopnje po povsem drugih smernicah. Tudi dalje opomni, da gre v drugi knjigi za logično analizo, ki pa je prikazana kot zgodovinski razvoj zaradi večje živosti, in da si oblike, opisane v osmi in deveti knjigi, sledijo psihološko, ne pa po smernicah razvoja v grški družbi (Cornford 1945, 264).
Zanimiv prikaz mnenj prinaša Walshev članek Plato and
the Philosophy of History (1962).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani