nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Njegov učenec Aristotel je bil očitno mnenja, da je Platon v osmi in deveti knjigi postavil vrsto splošnih trditev o dejanski pretekli zgodovini in da je hotel narediti isto, kar je poskusil kasneje sam v delu Politika ‐ na strogo empirični osnovi obravnavati vprašanje, kaj pripomore k (ne)stabilnosti pri različnih tipih državne ureditve (Walsh 1962, 7). Zato je Platona v Politiki kritiziral, saj bi bil njegov pristop za tak namen veliko preveč poenostavljen. Kar se tiče sodobnih raziskovalcev, pa Cornford ob relevantnem poglavju v drugi knjigi (o nastanku države) nasprotno poudari, da Platon ne opisuje zgodovinskega razvoja katere koli dejansko obstoječe države, temveč analizira družbo v grški mestni državici, v kakršni je živel sam, tako, da jo razčleni na dele, ki ustrezajo glavnim potrebam v človeški naravi; njihovo zaporedje je logično in ne zgodovinsko.[161] To podkrepi z opombo, da v Zakonih Platon poda drugačen prikaz ‐ tam namreč pravi,
da so civilizacijo pogosto uničile naravne katastrofe, in izvaja njen razvoj iz preproste pastirske stopnje po povsem drugih smernicah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani