nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
[1136] Gre predvsem za tisti del Webrovega razmišljanja o zgodovini, v katerem pravi, da bi zgodovina morala posamične dogodke oziroma celoto dogodkov in procesov predstavljati in interpretirati z vidika njihovega kulturnega pomena (Kulturbedeutung). Pri tem je izključeval vsako obliko podoživljanja (Wiedererleben) in raje zagovarjal pot racionalnega seštevanja konkretnih rezultatov analize dejanskih stanj, ki pridejo v poštev za določanje kulturno pomembnih razvojnih stopenj. »Še tako preprosta sodba o zgodovinskem pomenu določenega konkretnega dejstva«, pravi, je namreč »daleč od preprostega beleženja najdenega, saj nam ne predstavlja le pojmovne miselne tvorbe, temveč dokazuje, da predstavljeni resničnosti vedno dodajamo tudi 'celoto svojega ... izkustvenega znanja'«. Gl. tudi v: O., Med kronologijo in fikcijo, ZPS, Ljubljana 1993, str. 101.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani