nova beseda iz Slovenije

Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:

Tudi zunaj vpletenih govorov so pisci sledili retoričnim načelom, torej prikazovanju tega, kar bi bilo verjetno, ipd. Izjemni pomen retorike se je nadaljeval v rimski dobi, saj je poleg tega, da je oblikovala ljudsko mnenje, v času rimskega imperija postala osrednji (precej izumetničen) predmet na višji stopnji šolanja in preplavila vso kulturo. Od svojega prodora v 4. stoletju je torej retorika zaznamovala zgodovino, vendar so tej le priznavali status samostojne zvrsti; našli so se tudi posamezniki, kot sta iz Kardije (zgodovinar diadohov iz 4.‐3. stoletja pr. Kr.) in Polibij, ki so retorični element zanemarjali ali ga celo grajali. N. G.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA