nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Podobno kakor filozofi se tudi govorniki (Izokrat, Demosten) niso sistematično ukvarjali z zgodovinopisjem, temveč so vplivali nanj predvsem s svojimi načeli in nastopom, torej posredno in v slogovnem pogledu. Meje med tragičnim in retoričnim zgodovinopisjem niso vedno jasne, saj je bil namen obojega ugajati in tako poučevati bralca; mnogi pisci so oba pristopa kombinirali in njune težnje so se pogosto dopolnjevale. To je npr. vidno pri biografiji: s peripatetičnim ukvarjanjem z opisovanjem značajev se je lepo ujela tradicija hvalilnega govorništva, ki je na biografijo pogosto vplivala ali v njej kar prevladala.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani