nova beseda iz Slovenije

Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:

Sprašuje se, kaj imata skupnega grško in biblično zgodovinopisje, katere so bistvene razlike med judovskim in grškim zgodovinopisjem, zakaj judovsko v prvem stoletju našega štetja nenadoma izgine s prizorišča, v kolikšni meri so bili grški in judovski zgodovinarji seznanjeni s perzijskim zgodovinopisjem in, končno, kolikšen vpliv je imelo nanje orientalsko zgodovinopisje v celoti.



Ko je avtorjem, kot so Momigliano, Haim Tadmor, Moshe Weinfeld, Jacob Licht itd., uspelo izbrskati delčke odgovorov na ta vprašanja, je postalo jasno, da velik del tega, kar sicer avtomatsko pripisujemo grškim avtorjem, zahod dolguje orientalski tradiciji.
Na prvem mestu perzijskemu načinu posredovanja preteklosti iz časa med 10. in 15. stoletjem.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA