nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Ponovna vzpostavitev dinamičnih procesov (pogajanj, transakcij, izmenjav, konfliktov itn.), ki na gibek nestabilen način označujejo družbena razmerja, tako hkrati tudi določa prostore, ki so odprti za individualne strategije. [...]
Še en razlog je zamajal stare trdnosti: ozaveščenost zgodovinarjev, da je njihov diskurz, ne glede na obliko, vselej pripoved. Pionirska razmišljanja Michela de Certeauja,[1156] potem veliko dela Ricoeurja[1157] in v novejšem času uporaba »poetike vedenja« v zgodovini, katere predmet je, po definiciji Jaques Ranciera, »celota literarnih postopkov, s katerimi se neki diskurz izmakne literaturi, si podeli status znanosti in pomen«[1158] ‐ vse to je zgodovinarje prisililo, da so rade volje ali ne priznali, da zgodovina pripada žanru pripovedi ‐ pojmovane v aristotelovskem smislu kot »intriga, ki jo zastavijo predstavljena dejanja«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani