nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Navidezna konceptualna zmeda v zvezi s historično antropologijo ga zato ne bega pretirano in raje predlaga rešitev, h kateri so se zatekli pri reviji, katere sourednik je. Časopis Historische Anthropologie, ki ga ureja skupaj s tremi nemškimi zgodovinarji ( van Duelmenom, Alfom Luedtkejem in Medickom), ima namreč zanimiv podnaslov Kultur ‐ Gesellschaft ‐ Alltag (»Kultura ‐ družba ‐ vsakdan«), s katerim se, tako Mitterauer, »izpostavlja preučevanje temeljnih sprememb v človeški senzibiliteti in vedenjskih vzorcih: verovanju, delu, seksualnosti, odnosu do narave, telesnosti, družbenih odnosih«.[1144] Gre torej za preučevanje tega, kar bi kulturni zgodovinarji označili kot kulturne prakse in umestili v okvir »nove kulturne zgodovine« oziroma »antropološke zgodovine«.[1145]
Glede na to je novo kulturno zgodovino ali historično antropologijo mogoče obravnavati kot splet sodobnih pristopov in, kar je še pomembnejše, vsako posebej ali obe skupaj je
treba razumeti kot edino, ki je ta trenutek sposobna in pripravljena ponuditi totalni pregled določenega procesa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani