nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Če pa bi vprašali tiste, ki najbrž imajo moč, da odločajo, kaj so »primerni učni načrti«, in ki s svojimi odločitvami pravzaprav uveljavljajo takšne vključitve/izključitve, bi ti po vsej verjetnosti trdili, da te zgodovine ni v učnih načrtih, zato ker bi bil tak učni načrt ideološki ‐ se pravi, da naj bi razlogi za takšno zgodovino prihajali iz ozirov, ki so zunaj zgodovine se; tak zgodovinski kurz naj bi bil zgolj sredstvo za prenašanje specifičnih stališč z namenom, da bi prepričal. Ta razloček med »zgodovino kot takšno« in »ideološko zgodovino« pa je zanimiv, saj pomeni ‐ in ga tudi uveljavljajo s tem namenom ‐, da nekatere zgodovine (navadno dominantne) nikakor niso ideološke, da ne vsiljujejo ljudem stališč in tudi ne pogledov na preteklost, ki bi prihajali iz zunanjosti »predmeta«. Videli pa smo že, da so pomeni, ki jih vnašajo v zgodovine vseh možnih usmeritev, neizbežno prav to ‐ uvoz od zunaj; da pomenov ne najdemo v preteklosti ..., temveč preteklost dobi pomene od zunaj,
od tistih, ki so zunaj nje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani