nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
»Točnost« zgodovinarskih poročil sodimo vis-à-vis drugih zgodovinarskih interpretacij, saj ni nikakršnega resničnega poročila ne prave zgodovine, ob kateri bi nekje na dnu merili vsa druga poročila: ni nikakršnega pravilnega »teksta«, ob katerem bi bili drugi teksti le različice; vsi teksti, ki obstajajo, so različice. Kulturni kritik Steven Giles je v tej zvezi jedrnato pripomnil, da je to, kar se je zgodilo nekoč, vedno razumljeno skoz usedlinske plasti prejšnjih interpretacij in skoz bralne navade in kategorije, ki so jih razvili prejšnji/zdajšnji interpretativni diskurzi.[1125] To spoznanje nam omogoča, da opozorimo, da takšno umevanje nujno zahteva, da je proučevanje zgodovine (preteklosti) proučevanje zgodovinopisja (zgodovinarjev); v zgodovinopisju potemtakem ne vidimo le dodatka k preučevanju zgodovine, temveč menimo, da ga dejansko konstruira. K temu področju se bom še vrnil v drugem poglavju, zdaj pa preidimo k tretji točki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani