nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Vprašanje je, iz katerega vzgiba se je Ksenofont dela lotil, toda precej verjetno je, da ga je zaradi pomenljive vsebine, tj. pohoda grškega kontingenta skozi Perzijo, napisal v porajajočem se panhelenskem ozračju ‐ to bi bil tudi močan argument v prid teoriji, da je delo nastalo leta po odpravi ‐, v katerem je tudi Izokrat sestavil svoj govor Panegirik.[129]
Grška zgodovina je zastavljena kot nadaljevanje Tukididovega dela Peloponeška vojna, to je jasno že v uvodu, ki je brez dvoma eden najnenavadnejših v antični literaturi: »Kmalu zatem, le nekaj dni kasneje, je Timóhar izplul iz Aten z manjšim številom ladij; in zopet so se spopadli na morju Lakedajmonci in Atenci ...« Uvodne besede torej predstavljajo jasno konjunkturo s prav tako ostrim koncem Tukididove Peloponeške vojne, ki sicer ni povsem natančna.[130] Jasno pa je, da Ksenofont nadaljuje Tukididovo pripoved le, kar zadeva snov ‐dogodke opisuje selektivno, precej
neprizadeto in urejeno, z neprikrito simpatijo do Špartancev, vendar korektno;[131] interpretacije se vzdrži, nima enako ostrega vpogleda v zgodovino kot Tukidid, vendar to tudi ni njegov namen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani