nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Delo nam pove tudi, zakaj in kako je treba potem te dogodke ponovno vključiti v sistem zgodovinske in estetske rekuperacije, ki se ponavlja, četudi so zmotnost te sistemske rekuperacije že razkrinkali.«[1119]
Razlika med znakom in pomenom je gotovo v središču zgodovinarjevega dela, vendar pa zgodovinarji menijo ‐ v nasprotju s sklepom, ki so ga "antireferencialisti" izpeljali iz popolne nepovezanosti in dokončne nemožnosti popolnega ujemanja ‐ da je prav interpretacija njihovo delo: vztrajno delo, ki vse natančneje zbližuje stvari, znake, sledi, dokumente z njihovim pomenom. Zanje ne velja, da interpretacija znaka preraste v drug znak in tako naprej do neskončnosti, razen v smislu neskončnosti, ki odstrani dvoumnosti in poglobi znanje (kot bi, menim, hotel Peirce), zagotovo pa ne v dekonstruktivističnem smislu, da »retorika radikalno spodnese logiko in odpre vrtoglave možnosti referencialnih zablod«.[1120] Neskončno delo
pojasnjevanja, ne pa delo, ki je brezupno zato, ker nima konca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani