nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Pri proučevanju zgodovine tako proučujemo posredovalno (medizacijsko) prakso preteklih dob (dejansko diskurze), ki je, tako v preteklosti kot danes, ustvarila vse, kar obstaja, in vso zavest.[1086] Performativni značaj takih diskurzov ‐ ki so se ohranili in nam tako ostali na voljo samo v pisnih, če že ne prav književnih besedilih ‐ nam preprečuje dostop do katere koli druge resničnosti kot do kod, vpisanih v ta besedila. Tako za zgodovinarje kot za literarne kritike, katero opredelitev posredovanja (medizacije) pač izberemo, predstavlja posredovalno (medizacijsko) dejavnost jezik, saj jezik že po definiciji posreduje človeško zavest o svetu, v katerem živimo. Poleg tega je že malo pozno, da moramo vztrajati, da vsi zgodovinarji, celo tisti iz pozitivistične struje, živijo in dihajo v svetu besedil oziroma da nam je znanje o preteklosti dano predvsem v besedilni obliki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani