nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Če je bila ena glavnih potez poststrukuralistične misli to, da je spremenila vodilno metaforo za zgodovinske dokaze iz tiste o zrcaljenju na tisto o posredovanju (medizaciji) (to je, premik od predstave, da besedila in dokumenti jasno zrcalijo preteklo resničnost, kot je verjel pozitivizem, do ideje, da je preteklost ujeta samo v posredovani (medizirani) obliki, ki se je za nas ohranila v jeziku), potem moramo skrbno razmisliti o tem, kako razumemo posredovanje (medizacijo) in kako to razumevanje vpliva na naše ravnanje.
Klasični koncept posredovanja (medizacije) ga razume kot analitično orodje, ki poskuša ustvariti razmerje med dvema različnima redoma ali stopnjama pojavov, ki so predmet preiskave: med, recimo, književnim delom (ali drugim jezikovnim izdelkom) in njegovim družbenim okoljem. Pomemben vidik klasičnega pojma posredovanja (medizacije) je, da analitično ločuje dvojne fenomene in jih hkrati poskuša povezati, zaradi česar
deluje kot vmesni člen, ki posreduje med različnima, čeprav analitično povezljivima, področjema raziskave.[1084]
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani