nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Eden od problemov potekajoče polemike o vplivih poststrukturalistične teorije na študij zgodovine je tudi težnja po polarizaciji sprejetih stališč, zaradi česar prihaja do binarnih načinov mišljenja, pred katerimi nas poststrukturalizem načeloma poskuša rešiti.[1081] S tem ne zanikam obstoječih napetost, ki jih je ustvarila razprava o postmodernizmu, napetosti, značilnih za sodobno nezadovoljstvo z današnjimi načini ukvarjanja z zgodovino.
Še nedavno je bilo zgodovinopisje odvisno od koncepta jezika, ki, z besedami Nancy Partner, »brez obotavljanja vsiljuje zunanjo resničnost sveta, njegovo razumljivost v obliki idej, pojmov, pojavov ali drugih duševnih stvari ter neposredno povezavo med duševnimi stvarmi in verbalnimi znaki«. Vendar pa je poststrukturalizem zamajal to samozavestno domnevo o povezanosti besed in dejanj, jezika in nejezikovne resničnosti, saj je, kot pravi, jezik »izrecna struktura duševnega življenja
in noben metajezik ne more nikoli izstopiti iz sebe, da bi opazoval resničnost, ki je zunaj njega«.[1082] Posledica tega razkroja snovnosti verbalnega znaka, pretrganja njegove povezanost z nejezikovno resničnostjo, je razkroj zgodovine, saj zavrača sposobnost jezika, da se »nanaša na« kakršno koli resničnost (ali jo razloži), razen sam nase.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani