nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Kot smo omenili že v kratkem uvodu v prejšnje podpoglavje, je do množičnega zanimanja za tovrstna razmišljanja prišlo šele v »prelomnih« šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se so se tudi »čisti« zgodovinarji začeli sistematično ukvarjati s statusom resnice v historični pripovedi oziroma ko so, najpogosteje s pomočjo dognanj filozofov, literarnih teoretikov in družboslovcev različnih provenienc, začeli resneje reflektirati svojo vlogo ustvarjalcev pomenov preteklih procesov. Zato kljub mnenjem, da so »samozavedajoča se« šestdeseta bolj zaključek kot začetek nekega obdobja, razvoj zgodovinopisja v sedemdestih letih kaže na tesno navezanost na dogajanje v času, v katerem se je začela uveljavljati prva povojna generacija. Samo naivnost in (precejšnja) "nekontaminiranost" (z ideologijami, ki so pripeljale do katastrofalnih štiridesetih let) te generacije je namreč omogočila dokončno zavrnitev možnosti, da se lahko kdaj koli dokopljemo
do dokončnega spoznanja o kakršnem koli preteklem dogajanju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani