nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Luknjičava narava zgodovine
Slehernemu bralcu kritičnega duha in večini strokovnjakov[1036] se zgodovinska knjiga prikazuje iz povsem drugačnega zornega kota, ne pa, kakršna se zdi na videz; ne obravnava rimskega cesarstva, ampak tisto, kar lahko o tem cesarstvu še izvemo. Pod navidezno pomirljivo zunanjostjo pripovedi zna bralec, izhajajoč iz tega, o čemer govori zgodovinar, iz pomembnosti, ki jo navidez pripisuje tej ali oni vrsti dejstev (religija, institucije), sklepati o naravi uporabljenih virov kakor tudi o prazninah v njih, in ta rekonstitucija navsezadnje postane čisto samodejna; zasluti tudi, kje so slabo zapolnjene vrzeli, in se zaveda, da je število strani, ki jih avtor namenja različnim trenutkom in vidikom preteklosti, nekakšno povprečje med pomembnostjo teh vidikov v njegovih očeh in obsežnostjo dokumentacije; ve, da so ljudstva, ki jim pravijo ljudstva brez zgodovine, preprosteje tista, katerih
zgodovina nam ni znana, in da imajo tudi »primitivci«, tako kot vsi, svojo preteklost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani