nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Tudi pod njegovim vplivom je kasneje deloma spremenil svoj pogled na vlogo posameznika v zgodovini in za New left Review priznal, da bi verjetno tudi Lenin, podobno kot kasneje Stalin, vztrajal pri enakem tempu industrializacije in kolektivizacije in glede na to tudi on spravil SZ v približno enako slab položaj. Bližje kot Berlin in Trevor-Roper mu je nenazadnje prišel tudi, ki je v eni od polemik priznal, da vedenje o tem, od kot prihajamo, nima odločilnega vpliva na to, kam gremo. Tudi večina drugih sodobnikov je pritrdila njegovemu prepričanju, da je na podlagi generalizacij oziroma hipotez (v smislu Webrove znane hipoteze o povezanosti protestantizma z razvojem kapitalizma) nemogoče napovedovati prihodnost, po drugi strani pa so ga vsi po vrsti kritizirali zaradi njegovega teleološko instrumetaliziranega koncepta, objektivnosti, njegove sicer nezavedne, pa vendar identifikacije z vladajočimi stališči, njegove ignorance anonimnih akterjev, njegovega zanikanja vloge naključij,
dogmatičnega zanikanja vsakršne moralne sodbe, prepričanja, da ima zgodovina neki smisel in, končno, zaradi njegove vere v vlogo in moč politike.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani