nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Za to na videz precej pragmatično razdelitvijo se skriva osnovna »filozofska nezmožnost, ki določa ontološki status besedila, ki naj bi po eni strani oblikoval zgodovino, po drugi pa le-to kritično analiziral«.[1022] To osnovno nasprotje je vpeto v vsako strategijo narativne predstavitve.
Poleg tega mora zgodovinar za uspešno interpretacijo določenega vira natančno poznati vse ozadje ali, kot bi dejala Spieglova, za uspešno branje arhivskega gradiva moramo poznati njegovo socialno logiko. Rečeno drugače: posvetiti se mora »načinom, na katere je sama preteklost konstituirala ideološko strukturo argumenta«, saj so ljudje od samega začetka zgodovinopisja iz zgodovine črpali avtoriteto za legitimiranje posameznih političnih interesov.[1023] Tako kot njihovi antični predniki tudi poznosrednjeveški zgodovinopisci niso odkrivali samo pretekle resnice, temveč so želeli predvsem upravičiti svoje »propagandistične in politične cilje«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani