nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Verjetno jo tudi zaradi tega Lawrence nekoč proglasil za eno najprodornejših teoretičark zgodovinopisja oziroma je ugotovil, da se je prav ona najbolje znašla med frontami, ki so se odprle z nastopom »postsaussurjevske lingvistike«, zgodovinske antropologije in severnoameriškega novega historicizma.[1016]
Dandanes se v tej mreži najrazličnejših teorij in usmeritev mora znajti vsak zgodovinar ali rečeno drugače, dandanes tudi dodiplomski študentje zgodovine vedo, da je jezik tiste vrste »socialna pogodba, ki članom določene jezikovne skupnosti predpisuje načine, brez katerih komunikacija in produkcija pomena sploh ne bi bila mogoča«. Vsak jezik je zato »nujni (in) specifični zgodovinski pojav«,[1017] katerega analiza lahko posreduje ‐ če ne drugega ‐ vsaj vedenje o »izumljanju« realnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani