nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar: O žalosti niti besede, poved v sobesedilu:
Med to heroično in temu ustrezno plehko literaturo so se včasih znašle tudi naivne romantične pesnitve z večjo izrazno močjo, vendar so se tudi te sčasoma - če so avtorji preživeli seveda - spremenile v kritične izpovedi* ali pa so se približale religiozni ali religiozno-izpovedni poeziji, ki je bila velikokrat napisana v obliki pogovora s smrtjo oziroma v obliki srečanja z mrtvimi itd. Eden redkih, ki je v eni sami pesmi združil navdušenje in ubup je bil Hamilton Sorley: »Prek vseh gričev in dolin / prepeva zemlja iz globin / in vsi ti pevci mladih let, / ki smrt morda jih obišče spet. / ... Zemlja, ki se nikoli ne boji in ne omahuje, / zemlja, ki le smrt pozna, in solze so ji tuje, / ... bo spet se veselila in cvetela, / ko vas vse krogla bo zadelaQ.« (Prek vseh gričev in dolin, prevedla).
Tipični predstavnik je bil prav gotovo tudi Lersch, ki v svoji pesmi »Wenn Abend wird« naslikal čas,
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani