nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar: O žalosti niti besede, poved v sobesedilu:
Če bi vsak človek imel svojega bližnjega tako rad kakor samega sebe, da bi bili vsi enako dobri in pošteni pa bi bilo prihranjeno vse gorje ljudem na zemlji. Spomnil sem se vseh težkih ur, tednov in mesecev torej štirih dolgih let trpljenja, kolikokrat sem bil lačen in žejen, neštetokrat truden in bolan, spal kolikokrat na prostem na dežju, v snegu na pol zmrznjen, na najbolj nevarnih mestih poln nesrečnih uši pa mi je postalo lažje ko sem čutil, da je to trpljenje minilo. In če bi pred vojno pred sodnikom dobil za kazen prestati to, kar smo morali vse prestati med vojno, bi se odločil za takojšnjo smrt.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani