nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar: O žalosti niti besede, poved v sobesedilu:
Od zvemo tudi marsikaj iz njegovega zasebnega življenja. Natančno smo poučeni, kdaj mu je nehala pisati njegova Enica, dekle, s katero si je dopisoval večino časa, ki ga opisuje ohranjeni del dnevnika. Pove tudi, da ni »človek, ki bi se plazil po tleh, najmanj pred žensko«, in hitro najde razlago, zakaj ne moreta shajati: »Najini karakterji se ne zlažejo, oba sva jeklena, bilo bi preveč isker in nesreča bi bila tu.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani