nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar: O žalosti niti besede, poved v sobesedilu:
Mislimo predvsem na njegove opise poznih spomladanskih in in zgodnjih poletnih dni v letu 1915, npr.: (21. 6. 1915) »V zadnji hiši našel obešeno mlado židovko z odrezanimi prsi, ki so ležale na tleh.«
Podobno kot niso bili redki primeri nepotrebnega pobijanja »manjvrednih« Tatarov, Gruzincev,* Srbov,** in predstavnikov drugih »neciviliziranih« ljudstev, ki so se tako ali drugače znašli na poti ene ali druge vojske. Med grozljivejše primere brez dvoma sodijo dogodki z juga Rusije, kjer so se znašali nad Gruzinci. Enega takih je opisal tudi slovenski vojak: Jahali smo skozi pravo puščavo, kjer so bili samo travniki, na katerih so Gruzinci pasli svoje črede. Parkrat se je dogodilo, da je kakšen vojak iz nemškega oddelka zajahal proti pastirju in ga ustrelil. Prosil sem poročnika, da naj prepreči pobijanje nedolžnih pastirjev. Po posredovanju oficirja so se vojaki prenehali z ubijanjem, videlo pa se je, da smatrajo te pastirje s kožuhi za neke vrste živali.«, prepis
spominov dr. Bergoča, str. 12.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani