nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar: O žalosti niti besede, poved v sobesedilu:
Takšno podobo je namreč v drugi polovici vojne ponujal »neprijazni« s svojimi umazanimi in zanemarjenimi cestami, s katerih je izginilo »veselje [...] sicer tako živih ljudi« ( 1935: 167-169). Precej podobno je bilo v Londonu, kjer so drugo leto vojne zaprli vse galerije in muzeje in kjer je nek poslanec na vprašanje, ali ne bi pustili odprtega vsaj Britanskega muzeja (vsaj za nekaj večerov v tednu, za študente), dobil odgovor, da bi bil ta izdatek (300 funtov na leto) za državo, ki je v vojni, previsok. O nesmiselnosti tega argumenta v času, ko je taista država vsak dan porabila sedem in pol milijona funtov za bojevanje, kot kaže, ni razmišljal skoraj nihče.*
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani