nova beseda
iz Slovenije
Marija Stanonik: Teorija slovstvene folklore, poved v sobesedilu:
Skupni imenovalec vsem trem smerem je tradicija, kar sam tudi izrecno potrdi v svojih predavanjih iz slovstvene zgodovine, kjer ugotavlja, "da se je v vseh velikih evropskih literaturah, da, tudi manjših, nenavadno razvilo, zlasti, kakor se zdi, pod vplivom nemške znanosti, preučevanje narodnopoetičnih elementov literature, zvezanih na eno stran s poezijo srednjega veka, na drugo stran pa z današnjo narodno tradicijo, za katero so pričeli rabiti angleško nazivalo folklore (znanje narodovo, ne o narodu)."
Že čez dve leti je v poročilu o dveh pokrajinskih zbornikih iz učiteljskih vrst iz tujerodne podstave izpeljal términ s slovensko končnico: folkloristika. Vsebinsko ji daje tak okvir, kakor ga danes zastopa klasična etnologija: "V obeh knjigah pogrešamo nečesa, kar bi nikakor ne bilo smelo izostati, pogrešamo namreč opisa národnih šeg [družbena kultura], ki nam ginejo pred očmi, zatem národnih nošenj (če jih je še kaj) [tvarna kultura] ter národnih pripovedek (resnih!) in
pesmij [duhovna kultura].
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani