nova beseda
iz Slovenije
Marija Stanonik: Teorija slovstvene folklore, poved v sobesedilu:
Oblikovno plat besedila, njegovo jezikovno strukturo je lažje raziskovati v okostenelih oziroma obveznih folklornih oblikah (pozdravne formule, zagovori, pregovori) in pesmih kot v pripovedih, tj. v nevezanih oblikah, kjer je znan le motiv, sicer pa je pri njihovem porajanju avtor svoboden in tako s svojo sposobnostjo in iznajdljivostjo bolj odgovoren za njihovo kakovost.
Sodelovanje ali vsaj navzočnost pri pripovedovanju (ob avtentičnem kontekstu in podrobnostih pripovedovalčeve ali pevčeve interpretacije), torej osebna pričujočnost raziskovalca pri morebitnem pripovedovalčevem sugestivnem načinu sporočanja z ustrezno dikcijo, modulacijo glasu, mimike in gibanja ter vtisih poslušalcev na vse to, je zelo pomembna za spoznanje zunajtekstnih sestavin folklornega dogodka (konteksta in dramatizacije teksture), vendar ne more hkrati presojati o njenih znotrajtekstnih sestavinah (tekstu in jezikovni teksturi).
Iz vsega navedenega sledi,
da ni presenetljivo, če je bila slovstvena folklora svoj čas predvsem predmet raziskovalcev jezika in besedne umetnosti, in da bo to še naprej ostala, zlasti glede na to, da pri njej ni mogoče zanemariti navzočnosti estetske funkcije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani