nova beseda
iz Slovenije
Marija Stanonik: Teorija slovstvene folklore, poved v sobesedilu:
Nosilci slovstvene folklore in njihovi spremljevalci, tj. poslušalci, so obnavljali in določeni civilizacijski stopnji ustrezno variirali snov bajeslovnih usedlin - in to počnejo še danes - iz preteklosti v več fazah oblikujoče se narodne skupnosti, in to v obliki petja ali pripovedovanja. Pri petju je bila skupnostna usoda oziroma nereflektirana zavest o individualnosti še bolj očitna v skupnem ritmu in melodiji, ki sta (mogoče) določala tudi ritem skupnega dela; saj pri folklorni pesmi praviloma ni meje med pošiljateljem in sprejemalcem, ampak sta ti vlogi sprijeti, medtem ko je bila pri solističnem petju (pripovednih pesmi) ali proznem pripovedovanju že izvedena določena delitev dela - na tistega, ki tako rekoč "nastopa", in tiste, ki niso več tako aktivno vključeni v izvedbo, čeprav ustvarjalec sproti kreira svojo zgodbo glede na reagiranje navzočih sprejemalcev = poslušalcev.
Drugače jo zapleta in razpleta, če jo pripoveduje otrokom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani