nova beseda
iz Slovenije
Marija Stanonik: Teorija slovstvene folklore, poved v sobesedilu:
"Če hočemo zadržati sámo navzočnost navzočnosti, sedanjost sedanjosti, sámo živost živosti, nam gre za tisto, kar se ne ponavlja. Kar se ne sme, ne more ponavljati: torej za tisto, kar je neizbežno zavezano smrti, kar se zadržati ne dá: kar je mrtvo, brž ko je zadržano; če pa hočemo živost kot tisto, kar 'ostane', ohranimo le, kar v neposrednosti že 'ni', kar je v njej že mrtvo: kar jo druži s preteklostjo in nikoli ne bo neposredna živost; če zavračamo smrt kot ponavljanje, jo sprejmemo kot čisto in nepovratno zgubo sedanjosti - in narobe: če jo zavrnemo kot 'neujemljivost' zdajšnjosti, jo sprejmemo kot ponavljanje ... tisto, kar je podlaga za privilegij poezije - in drame še posebej, je prav govor, edini element, ki je vreden, da rabi za zunanje izražanje duha ... Neposredna enotnost subjektivnega in objektivnega je mogoče le v govoru; neposredna sedanjost, tj. neposredna enotnost dejanja in njegove predstavitve je prav tako mogoča le v
govoru ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani