nova beseda
iz Slovenije
Marija Stanonik: Teorija slovstvene folklore, poved v sobesedilu:
Prekodiranje iz naravnega v tehnični tip komunikacije je za pojave slovstvene folklore zelo huda operacija, zato morda ni presenetljivo, da nekateri še zmeraj štejejo za domet stroke le zapisovanje samo. Gre za postopek konserviranja, omrtvičenja ali kar usmrtitve nečesa živega: "Če hočemo zadržati sámo navzočnost navzočnosti, sedanjost sedanjosti, samo živost živosti, nam gre za tisto, kar se ne ponavlja, kar se ne sme, ne more ponavljati: torej za tisto, kar je neizbežno zavezano smrti, kar se zadržati ne dá: kar je mrtvo, brž ko je zadržano: če pa hočemo živost kot tisto, kar 'ostane', ohranimo le, kar v neposrednosti že 'ni', ker je v njej že mrtvo: kar jo druži s preteklostjo in nikoli ne bo neposredna živost; če zavračamo smrt kot ponavljanje, jo sprejemamo kot čisto in nepovratno zgubo sedanjosti - in narobe: če jo zavrnemo kot 'neujemljivost' zdajšnjosti, jo sprejmemo kot ponavljanje ..."
Tisti etnologi, ki so se upirali razmejevanju
folkloristike in umetnostnih panog, so za svoja izvajanja izbrali najboljši primer s svojega vidika in najšibkejšega s širše folklorističnega, namreč likovno t.i. ljudsko umetnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani