nova beseda
iz Slovenije
Marija Stanonik: Teorija slovstvene folklore, poved v sobesedilu:
Medtem ko smo prve pesniške zbirke dobili v tridesetih letih 19. stoletja, je doživljala proza tedaj šele prve časopisne objave, v zbirčici, ki jo je komaj mogoče tako imenovati (glede na skromen obseg in opremo) pa je izšla šele l. 1874. Primerjava z (brata) in Srbi () po mnenju M. Matičetovega kaže, da je takšen "zaostanek prej ena izmed posebnosti v razvoju slovenske folkloristike kakor pa splošna evropska zadeva". Še danes je raziskovanje prozne folklore v primeri s pesmijo veliko na slabšem, tudi zaradi tega, ker nimamo znanstveno urejene zbirke, ki bi se vsaj od daleč mogla meriti s Štrekljevimi "narodnimi pesmimi". M. ne pove naravnost vzroka, zakaj nimamo tudi enakovredne zbirke folklornih pripovedi, na več mestih pa poudarja, da zahteva terensko delo slovstvenega folklorista zaradi neprimerno labilnejšega predmeta njegovih raziskav veliko previdnost in popolnoma drugačne metode.
Podobno diferenciacijo je že pred njim izvajal, ki je v zvezi s terenskim delom na
podlagi lastnih izkušenj takole razmišljal: "Vsaka posebna vrsta folklornega gradiva zahteva tudi poseben način raziskovanja, iskanja gradiva in poseben način zapisovanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani