nova beseda
iz Slovenije
Marija Stanonik: Teorija slovstvene folklore, poved v sobesedilu:
To pomeni, da bomo zaradi izostritve problema tokrat pustili ob strani v strokovni literaturi tako ali drugače interpretirano dejstvo o (tudi slovstveni) folklori kot sinkretičnem pojavu, najprej znotraj umetnostnega konteksta, tedaj je predmet posameznih folklorističnih strok, in hkrati tudi stvarnega socialnega, življenjskega konteksta, kar sodi v obravnavno etnologije, če naj bo vsaj delno zadoščeno zahtevi po njenem kompleksnem proučevanju.
V slovstveni folkloristiki še danes cenjena zemljepisno-zgodovinska ali "finska šola", po svoji metodi najbližja svoječasni primerjalni literarni zgodovini, je dosegla svoj teoretični vrh leta 1926 z delom Kaarla Krohna, Folkloristična delovna metoda. Njen cilj so monografije o izviru, širjenju, razširjenosti in preoblikovanju posameznih motivov oz. sižejev v kar se dá največ časovnih in prostorskih razsežnostih, za kar pa seveda potrebuje čim več primerjalnega gradiva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani