nova beseda
iz Slovenije
Marija Stanonik: Teorija slovstvene folklore, poved v sobesedilu:
Le da je folklorno delo izredno potencialno, abstraktno, v literaturi pa je zajeto v tekstno strukturo. Konkretizacija pa poteka ravno narobe: v slovstveni folklori se realizira v materialnem tekstu variante, v literarnem delu je ustvarjalec variant, ki so vir za nadaljnje konkretizacije v skupnosti oseb, katerim je posamezna varianta posredovana. Iz tega izhaja zelo pomemben sklep: medtem ko v literarni teoriji zbujata pozornost dve možnosti konstituiranja literarnega dela: a) poetika kreacije (ukvarja se z ustvarjalnimi vidiki literarnega dela), b) poetika izbire (zanima jo vloga naslovnika in dekodiranja dela), je teorija slovstvene folklore dolžna upoštevati tri vidike raziskovanja folklornih dejstev: a) poetika kreacije (zajema razmerje folklornega dela do sistema folklornih žanrov /in ne le folklornih/, ki obvezujejo sprejemalčeve konvencije, obstoječo tradicijo), b) poetika izvajanja (gre za vprašanje razmerij med variantami in folklornim delom,
za stopnje in vrste opisa variant in vse naloge, ki jih zahteva artistično besedilo v svoji posebni, folkloristični verziji, c) poetika izbire.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani