nova beseda
iz Slovenije
Marija Klobčar: Kamničani, Založba ZRC, 1998, poved v sobesedilu:
Leta 1930, v času, ko je mojster v tovarni dobil 2800 dinarjev mesečne plače, je ubožna podpora znašala tudi samo 10 dinarjev.
Bili so namreč tudi primeri skrajne revščine, ko je na primer poleg edinega hranitelja družine zbolela še mati, ki bi "v tabrhih" lahko prislužila otrokom kruha, in je v prošnjo za podporo dala nemočno zapisati: "... in tako ulada silna revšna ...", ko se je človek opredelil kot " Šwab, mestni ubožec" ali ko je v poročilu o umrlem, ki ni zapustil ničesar, razen ponošenih oblek in čevljev, "stalo zapisano", da "je dobival dalj časa ubožno podporo ter bil naposled v tukajšnji siromašnici v občinski oskrbi, tam umrl in bil na občinske stroške pokopan."
Ne le med bogatimi in bolj ali manj revnimi, tudi med občinskimi reveži je bil torej precejšnji razloček: pomembno pa ni bilo samo to, ali je posameznik kdaj pripadal Meščanski korporaciji ali ne, temveč tudi to, ali je sodil prav v mesto ali v predmestja: občinski reveži iz predmestij so imeli
namreč najmanj pravic.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani